Fiktivna delovna mesta (lažni zaposlitveni oglasi – “ghost jobs”)
Fiktivna delovna mesta - lažni zaposlitveni oglasi ali t. i. "ghost jobs": ko slabo kadrovanje postane zavajanje trga. Resen problem trga dela.
Fiktivna delovna mesta - lažni zaposlitveni oglasi ali t. i. "ghost jobs": ko slabo kadrovanje postane zavajanje trga. Resen problem trga dela.
Kazalo
Fiktivna delovna mesta, lažni zaposlitveni oglasi (ang. ghost jobs) so zaposlitveni oglasi, pri katerih podjetje javno išče kandidata-ko, čeprav za objavo ni realne in aktivne namere po zaposlitvi.
Takšno delovno mesto ni dejansko odprto, podjetja pa s tem ustvarjanje lažen vtis rasti, umetno vzdržuje zunanjo podobe uspešnega poslovanja, zavaja javnost, iskalce zaposlitve, delničarje in poslovne partnerje. Takšno početje odraža tudi slabo organizacijo, kadrovsko zmedo, nespoštljivost in pomanjkanje poslovne etike v slovenskem poslovnem okolju.
Razpisi lažnih delovnih mest so več kot kadrovska nerodnost. So simptom slabega kadrovskega upravljanja, šibke poslovne etike in zavajajoče komunikacije na trgu dela.
Sporna ravnanja in kršitev veljavne zakonodaje kot stalna praksa
GDPR zahteva, da ima vsaka obdelava osebnih podatkov jasen, zakonit in vnaprej določen namen. Podatki morajo biti zbrani za “določene, izrecne in zakonite namene”, omejeni na nujno potrebne podatke ter hranjeni samo toliko časa, kolikor je potrebno za ta namen.
Obdelava je zakonita samo, če obstaja ena od pravnih podlag iz 6. člena GDPR, na primer privolitev, ukrepi pred sklenitvijo pogodbe ali zakoniti interes. Ključen je tudi 48. člen ZDR-1.
Razlika med korektno in sporno prakso je v transparentnosti. Če podjetje jasno pove, da se loteva nekakšnih testov trga ipd. to samo po sebi ni nujno problematično. Če pa objavi oglas kot dejansko odprto delovno mesto, čeprav ne namerava nikogar zaposliti, gre za zavajajočo prakso.
Preberite tudi: Slab kader: skriti stroški nekompetentnosti in slabega kadrovanja
Razlogov je več.
Prvi razlog je ustvarjanje lažnega vtisa rasti. Podjetje, ki objavlja zaposlitvene oglase, lahko navzven deluje uspešno, stabilno in razvojno usmerjeno. Javnost, partnerji, kandidati in celo obstoječi zaposleni lahko sklepajo, da podjetje širi ekipo, pridobiva nove projekte in krepi poslovanje.
Število lažnih razpisov narašča. Takšnih oglasov mrgoli tudi na portalih Optius in Moje Delo, pogosto pa fiktivne razpise objavljajo tudi na uradnih straneh zavoda za zaposlovanje. Če spremljate zgodovino oglasov kmalu odkrijete katera podjetja kar žarijo v rdeči barvi (“red flag”).
Zbiranje življenjepisov Podjetja si pogosto želijo ustvariti bazo potencialnih kandidatov. To je lahko legitimno, vendar le, če je kandidat jasno obveščen, da se ne prijavlja na dejansko odprto delovno mesto, temveč sodeluje v pridobivanju podatkov za drugi namen.
V Sloveniji se verjetno nikoli ni zgodilo, da kadrovska pisarna na lastno pobudo kontaktira osebo dve leti po prejemu prijave na zaposlitveni oglas.
Notranji pritisk (kadrovski primitivizem) Podjetje lahko z navideznimi razpisi zaposlenim sporoča, da so zamenljivi ali da išče nove ljudi. Morda kratkoročno sproži strah ali večjo aktivnost, dolgoročno pa ruši zaupanje, lojalnost in organizacijsko kulturo.
Kadrovska neurejenost Oglas ostane objavljen, čeprav zaposlitev ni več aktualna. Proračun ni potrjen. Vodstvo spremeni odločitev, kadrovska služba pa razpisa ne umakne. Tak primer morda ni namerna manipulacija, vendar še vedno kaže na slabo upravljanje osnovnih kadrovskih procesov.
Ohranjanje prisotnosti na spletu (kadrovski primitivizem) Oglas je objavljen z namenom pridobivanja klikov in obiskov na spletni strani ali sprožanje iskalnih nizov vedoč, da bo veliko oseb iskalo informacije. Tudi v tem primeru govorimo o primitivizmu, ki odraža slabo poslovanje, pomanjkanje strokovnosti in druge anomalije v podjetju, ki se tovrstnih praks poslužuje.
Slabo kadrovanje se ne kaže samo v tem, da podjetje zaposli napačnega človeka. Kaže se tudi v tem, kako podjetje išče, obravnava in spoštuje potencialne zaposlene.
Podjetje, ki objavlja razpise brez realne namere po zaposlitvi, kandidata ne obravnava kot resnega sogovornika, temveč kot sredstvo. Kandidat postane vir podatkov, signal trgu ali element kadrovske igre.
To je povezano z istim problemom kot slabo kadrovanje: pomanjkanjem jasnih kriterijev, odgovornosti in poslovne etike. Podjetje, ki ne zna pošteno komunicirati z ljudmi pred zaposlitvijo, pogosto tudi po zaposlitvi nima urejene kadrovske kulture.
Transparentnost ni formalnost. Je osnovni pokazatelj profesionalnosti.
O lažnih zaposlitvenih oglasih je v tujini napisanih veliko prispevkov.
Tudi v Sloveniji so se bežno dotaknili tematike, a je pri nas kritika tovrstne prakse medle.
Fiktivna delovna mesta kandidatom povzročajo konkretno škodo.
Podjetja podcenjujejo dolgoročno škodo takšnih praks.
Kratkoročno lahko z lažnimi zaposlitvenimi oglasi pridobijo življenjepise, ustvarijo vtis rasti ali preverijo trg. Dolgoročno pa izgubljajo ugled. Kakovostni kandidati si zapomnijo slabe izkušnje. Trg dela ni popolnoma anonimen. Ljudje govorijo, izkušnje se delijo, zaupanje pa se izgublja postopoma.
Poleg tega navidezni razpisi poslabšujejo kakovost prijav. Resni kandidati postanejo previdnejši, manj odzivni ali se podjetju izognejo. Ostanejo predvsem množične, površne prijave, ki dodatno obremenijo kadrovske procese.
Podjetje tako škoduje samo sebi. Namesto da bi gradilo zaposlitveni ugled, ustvarja dvom.
Kandidat ne more vedno zanesljivo vedeti, ali je oglas resničen. Lahko pa je pozoren na določene znake.
Sumljiv je oglas, ki je objavljen zelo dolgo, se mesece ponavlja v isti ali malo spremenjeni obliki. Previdnost je smiselna tudi takrat, ko je opis delovnega mesta zelo splošen, brez konkretnih nalog, odgovornosti, lokacije, načina dela ali časovnice postopka.
Dodaten opozorilni znak je popolna odsotnost odziva. Če podjetje po prijavi ali razgovoru ne poda nobene povratne informacije, lahko to kaže na neurejen ali neresen kadrovski proces.
Sumljivo je tudi, kadar podjetje objavlja veliko razpisov, hkrati pa ni nobenih drugih znakov rasti: novih projektov, širjenja dejavnosti, razvojnih objav ali logične povezave med razpisi in dejanskim poslovanjem.
To ne pomeni, da je vsak tak oglas lažen. Pomeni pa, da kandidat upravičeno ravna previdno.
Fiktivna delovna mesta, lažni zaposlitveni oglasi in ghost jobs razkrivajo več, kot bi si podjetja morda želela priznati. Razkrivajo odnos do kandidatov, kakovost kadrovskih procesov, raven poslovne etike in način, kako podjetje upravlja svojo javno podobo.
Podjetje, ki resnično raste, ne potrebuje navideznih razpisov. Podjetje, ki spoštuje ljudi, ne objavlja delovnih mest, ki ne obstajajo. Podjetje z urejenim kadrovskim sistemom zna jasno povedati, kdaj zaposluje, koga išče in zakaj.
Zato fiktivni razpisi niso samo težava iskalcev zaposlitve. So simptom širšega problema: slabega kadrovanja, šibke odgovornosti in zavajajoče poslovne komunikacije.
Tako kot slab kader podjetju škoduje od znotraj, lažni zaposlitveni oglasi podjetju škodujejo navzven. V obeh primerih je posledica ista: manj zaupanja, manj učinkovitosti in manj dolgoročne poslovne verodostojnosti.